*Prejsnja*, *Kadivec*.
*Matilda.* Poslovi se od gospoda Gornika!
*Kadivec.* Z Bogom, gospod Gornik . . Zakaj se niste hoteli takrat
streljati?
*Gornik.* Se ne streljam rad; je zmirom nekaj nevarnosti zraven. --
Oprostite mi, gospod Kadivec, nikoli nisem mislil nic hudega o Vas . . .
*Kadivec.* Potujte srecno, gospod Gornik . . . Tudi jaz Vas nisem mislil
zaliti . . . ali zakaj ste bili takó nerodni?
*Gornik.* Kakor je cloveku usojeno . . . . Z Bogom!
*Kadivec* in *Matilda* ({ga spremita do vrat}). Z Bogom! -- ({Gornik
odide.})