*Gornik*; pozneje *sluga*.
*Gornik* ({gleda zacuden proti durim, mirno}). Sam vrag vedi, kaj je
bilo to. Tod okoli zivé ljudje cisto posebne vrste. Ukvarjajo se s
cudnimi stvarmi ter me vlacijo vanje po nerazumljivi poti. -- Peter!
({Sluga vstopi s pismi in casniki.})
*Sluga.* Pisma in casniki.
*Gornik.* Ali si ze pospravil kovcege, Peter?
*Sluga.* Ne se.
*Gornik.* Pospravi jih! ({Sluga odide; Gornik pregleduje pisma.})
»Narodov blagor!« . . . . Ahm . . . . »S pomocjo Vasih znatnih sredstev
in Vasega nenavadnega vpliva« . . . Ahm! . . . »Grozd . . . sebicnez
. . .« Ahm . . . »Gruden kujón!« . . . Ahm! . . . Profesor Kremzar . . .
Kdo pa je ta profesor Kremzar? Rad bi sleparil na svojo roko, -- poseben
clovek, ta profesor Kremzar . . .! ({Vzame drugo pismo, se strese.})
Fej! Kdo me je takrat premotil? Ta zenska ima nekaj nenavadnega v sebi.
In njen moz . . . kaksen lopov! -- ({Sluga vstopi.})
*Sluga.* Profesor Kremzar!
*Gornik* ({resignirano}). Ahá-a! -- ({Sluga odide.})