*Gornik*, *Matilda*.
*Matilda.* Gospod Gornik, sédite tja v kot ter se ne genite. ({Sede na
skrajni stol v ospredju na desni blizu vrat.})
*Gornik.* Ali gospodicna --
*Matilda.* Sedite tja v kot ter se ne genite!
*Gornik* ({sede na levo zadaj}). Kaj mi zapovedujete, gospodicna?
*Matilda.* Vi se hocete porociti z mano, gospod Gornik?
*Gornik* ({vstane}). Jaz . . . oprostite, gospodicna Matilda --
*Matilda.* Ne, ne, sedite, prosim . . . Povejte mi, kaj pa Vas je
prignalo tu sem? Kdo pa Vas je klical?
*Gornik* ({sede}). Ali jaz Vam povem, da nisem nikomur nic storil,
nikomur nic! Verjemite mi, gospodicna Matilda, da sem cisto nedolzen.
*Matilda.* Niste nedolzni, na noben nacin. Vse ljudi ste pohujsali, vse
mesto ste vznemirili. Prisli ste, kakor vihar, -- in namesto da bi sli
dalje po svojem potu, sedite tukaj in se zenite.
*Gornik* ({vstane}). Gospodicna Matilda --
*Matilda.* Ne, ne, sedite prosim . . . Doklej pa se mislite ostati
tukaj --?
*Gornik.* O jaz -- gospodicna Matilda -- --
*Matilda.* Nobenih ovinkov! -- Ljudje so Vas ze siti, verjemite mi.
Sicer ste zelo dostojen in pameten clovek in nic hudega se Vam ne da
ocitati. Ali zakaj delate take neumnosti? zakaj ne pustite ljudí pri
miru? Kamor pridete, napravite nered in skandal.
*Gornik.* Zagotavljam Vas --
*Matilda.* Nered in skandal napravite . . . Tako ste prisli k nam, ko
nismo cisto nic hrepeneli, da bi Vas videli! Saj ste jako ljubeznivi in
vsi Vas spostujemo, -- ali zakaj ste prisli ravno k nam in ob takem
casu, ko Vas je bilo najmanj treba? . . . Ali ste ze zaprosili mojo
roko?
*Gornik.* Ne, nikakor ne, gospodicna Matilda.
*Matilda.* Ne storite tega, recem Vam. V tistem trenotku odpotujem na
Dunaj, v Pariz in v Moskvo.
*Gornik* ({zacuden}). Vi tudi? . . .
*Matilda.* Tudi?
*Gornik.* Cisto odkrito Vam povem, gospodicna Matilda, da nikoli nisem
mislil, -- da niti od dalec nisem imel namena, -- ({hipoma razjarjen})
skratka, to je silovito . . . . Povejte mi, zakaj me tako preganjate --?
*Matilda.* Cemu pa ste se razjezili? . . .
*Gornik.* Nikoli v svojem zivljenju se nisem mislil zeniti. Kaj mi bo
zenitev? Kdo pa je dejal, da se mislim zeniti? Nikoli ne, -- noben se v
nasi rodovini se ni zenil. Tudi jaz ne! Nikoli ne! Enkrat za vselej ne!
*Matilda* ({vstane}). A-áh? . . . Z Bogom! ({Odide.})