*Prejsnji*, *Gruden* ({prisope razburjen}).
*Gruden.* Doktore; -- stvar je pri kraju, stran z neumnostmi. Zdaj
moramo nastopiti energicno, vsi skupaj, vsi posteni in pametni ljudje!
. . . Meni so razbili okna . . .
*Vsi.* Ah . . .! Kdo? Kdaj?
*Grudnovka.* Tebi prvemu?
*Gruden.* Par ljudij, neizobrazenih, polpijanih; ce so delali iz objesti
ali v resnici, -- meni ni bilo lahko pri srcu. Jaz se bojim takih
ljudij.
*Grozd.* Ali je bil Scuka med njimi?
*Gruden.* Slisal sem njegov glas, -- smejal se je. Stal sem na
stopnicah, -- a potem preko vrta k tebi.
*Grozd.* Stopimo mu na tilnik, da bo odprl ocí . . . ({Dá Grudnu rokó.})
*Gruden.* Oprosti, doktore!
*Mrmolja.* Jaz mislim, da je to eden najvaznejsih trenotkov v zgodovini
nasega naroda.