*Prejsnji*, *Grozd*.
*Grozd.* Ali ne izvolite kozarec vina v obednici, gospod Siratka?
({Siratka se pokloni in odide v obednico.})
*Grozd.* Gospod Scuka, prosim! ({Pozove ga k sebi; Kadivec odide za
Siratko.}) Vi ste v zadnjem casu napravili toliko neumnosti, da jih je
skoro prevec. Kdo Vam je pravil tisto rec o Golobu? Kdo Vam je pravil
tisto laz?
*Scuka* ({govori ves cas zelo mirno in resno}). Lazi mi ni pravil nihce
in sploh ne gre za to, kdo mi je pravil tisto stvar. Ali je resnicna ali
ni resnicna, o tem ni govorjenja. Ce komu koristi, ali ce komu skoduje,
tudi to je vseeno: povedati jo je treba ljudém.
*Grozd* ({sede}). Vi ste nervozni, -- izmed tistih ljudi ste, ki vohajo
in tipajo okoli stvarí, ki jih nic ne brigajo, brskajo nepoklicani po
tujem blatu in se potem cudijo, ce dobe zasluzeno brco.
*Scuka.* To ne spada sem. Kdo ga je unicil? -- to je vprasanje.
*Grozd.* Nihce ne umrje naravne smrti . . . . Golob je mrtev in
postavimo mu spomenik; to je vse, kar se dá storiti, -- in vse, kar je
potrebno.
*Scuka.* Ce ste nedolzni nad njim, zakaj se bojite njegovih pisem? -- On
je bil posten clovek.
*Grozd.* Revolucijonar je bil. Jaz ne dajem kruha ljudem, da bi mi rasli
cez rame, da bi delali proti meni. Prvo je meni _moj_ blagor. To
upostevajte, prosim!
*Scuka.* Jaz imam svojo vest in svoje prepricanje.
*Grozd.* Zurnalist ne sme imeti prepricanja! . . . Tisti nepotrebni
clanek o Golobu torej lepo spravite in ne vznemirjajte ljudi z idealnimi
ekstravagancami; to je zastarelo. Kdor hoce biti samostojen ali celo
revolucijonar, mora biti pripravljen na stradanje. Golob je stradal in
izstradal, kakor je hotel; to ne briga dalje nikogar in mene in Vas
najmanj.
*Scuka.* Tedaj ste ubili clovecnost. --
*Grozd.* Je ni bilo nikoli . . . ({Vstane, jako hladno.}) Vi ste v moji
sluzbi, to sem Vam hotel povedati. Uvazujem Vas, ker ste nadarjen
clovek; ali rabite to nadarjenost, kakor Vam je placana. Na ta nacin bo
vse v redu. Brzdajte se in glejte, da me ne spravite v polozaj, ki bi
bil siten ne meni, temvec Vam. Tako je torej rec koncana. ({Odhaja; ozré
se se enkrat po Scuki}). Povabil sem Vas nocoj na vecerjo. ({Grè proti
sobi na desni spredaj.})
*Scuka* ({ko odhaja}). Res, cas je, da bi bila rec koncana. ({Odide
pocasi v obednico.})