_Navod._
Ljubi kmet! Preden drevo v semljo saſtaviſh, moraſh posnati semljo, ktero
hozheſh preorati, moraſh vediti, kako bi jo nar bolj obdelal, kter ſad bi
ti nar gotovſhi snal doneſti. Ravno tako je treba vediti, kakſhen srak
ali luft, kakſhni vetrovi ali vremena ſo po kraju navadni, ktéri od teh
bi ſadeshu koriſtni, kteri ſhkodljivi bili.
Ako srak ſadeshu ali shivali neſlushi, nobeno ne porata. ⸲Sadeſh pije _po
lepenju ali po perju_ srazhje v ſé, ktero ſok poganja, in ſadeſh redi.
Sraven tega srak veliko perpomore, de ſe gnoj v semlji bolj pogodí in
raspuſtí.
Is tega bosh rasumel, sakaj de je dobro semljo preoravati, drobiti in
obdelovati jo.
Slo potrebna je _toplota_ ſadeshu. Kadar v pomladi ſolnze gorkó poſiva,
veſ prirod koj oshivi, ſad ſe sazhne rasraſhati; ko ſe pa gorkota vmakne,
in mras naſtopi, vſa raſt saſtane.
Nar bolj potrebna sa raſt je mokrota. Gnoj ſe od mokrote pogodí in
rasdelí po semlji, ter ſadeſh po koreninah gnojnino v ſé poſerka.
Mozhirnoſt odvrazhuje od semlje preobílno toploto, satorej ſe mozhirna
semlja _mersla semlja_ imenuje. Tudi ſvitlobo mora ſadeſh imeti, de od
nje _farbo_, diſhavo in okuſ dobi, de ſe tudi dosóri; to ſleherni kmet
ve, de med goſto detelo in graſhizo plevel ne sashêne, ker ſvitlobe nima.
Navadni srak ali luft v kraju ſe ſhe bolj saſtopno s letémi beſedami
raslozhi: _gorko, merslo, mehko ojſtro, ſuho, mokro vreme._ Po
⸲Slovenſkim ſo mnogotere laſtnoſti srazhja, ktere ſe po teh le peternih
ſtopnjah dajo raslozhiti.
1. _kolikor viſhji nad morjam, toliko merslejſhi je kraj, in toliko
krajſhi poletje je_; satorej je gorenſka in koroſhka ſtran merslejſhi
in ojſtrejſhi, kakor Vipavſka dolina, dolenſka in doljno-ſhtajerſka
ſtran; kakor je Tershaſhko, Goriſhko, Zhiſhko, Horvaſhko in Dalmazija,
kjer vinſka terta raſte, kjer druge mehkotne, tudi shlahtne selſha dobro
poratajo, kterih v gornih krajih ne perdelujejo.
2. _kolikor dalje proti ſolnzu, toliko gorkejſhi je kraj_, rasun zhe je
na hribih; kolikor viſhji _pod oſoje_, toliko merslejſhi je.
3. _kamor je obernen, ali kamor mají ſvet_. Po ſolzhnih breshinah je
toplota mozhnejſhi; satorej po takih bolj vino perdelujejo, kakor pa po
oſojnizah. Dobra je ilovnata semlja, ako nekoliko proti ſolnzu mají;
ſlabſhi je peſhena semlja, ako tako mají, ker ſe od ſolnza prevezh
pregreje, de mokrotnoſt pre hitro sgine. Na breshni oſojnizi osimina rada
posebe, in jo ſreſh poterga.
4. V krajih, kjer ſo jeseri, ali druge velike vodé, je sima mehkejſhi,
poletje pa hladnejſhi; ſploh pa ſo taki kraji mokrotni. Poleg velizih
vodá koj ſpomlad in posno jeſén ſlana mori. Ker ſe vodé pozhaſi odtekajo,
megla polega, satorej vezhkrat ſhkodljiva roſa pada.
5. V krajih bliso gorá, gojsdov in ſneshnikov ſe ſpomlad toplota in mras
naglo ſpremenujeta; to le ſadeshu ſhkodje. Po takih krajih vezh deshuje,
kakor po velikih ravnih.
Dobro je sa kraje pod gorami in per gojsdih, kjer ſo savetje.
Po le teh peternih raslozhkih navadniga srazhja, ſe dajo ſlovenſke
deshele, kar kmetijſko obdelovanje in perdelovanje sadene, ſpet v trojne
poſebne ſtopnje krajov resdeliti; namrezh:
1. _V tople kraje_, kjer vinſka terta raſte, kjer vſe mehkotne ali
shlahtnejſhi selſha, sraven teh tudi ſadje, in shito perdelujejo.
2. _V kraje ſredne toplote_, kjer ſizer ſadje in shito porata, vinſka
terta pa ne raſte.
3. _V mersle kraje_, kjer s ſadjem she nizh kaj ni, shita pa ſhe nekaj
perdeljujejo; kjer je sima dolga, in veliko ſnega pade.
Semlje ſo ſe nekdaj is gorá po nishavah raslesle. Od sazhetka ſveta je
velika povodnja goré rasmozhila, potem ſe je kamnje od vrozhine in mrasa
pregnano sazhelo rasſhibravati, drobiti, in ſe je polagama sperſtenilo.
⸲She dan danaſhen ſe kamnite goré ravno na to visho perſtenijo. Veliko
deshvanje gore vedno ſpéra, vode in potoki perſt v doline plavajo,
semlja, ktero orjemo ali obdelujemo, ſe je v zhaſu s mnogoterim odgnitjam
od shival, selſh in drugih raſtlin pomeſhala, in je tako rodovitna
poſtala. Veliko takih semljá je v njive podelanih, veliko jih je ſhe,
ki le divji ſad po njih raſte. Dobro in koriſtno sa kmetovanje je tadej
vediti, kako in s kóm ſo vſe ſorte semlje is perviga nameſhane, kako ſe
mora letá smeſ popravljati in perpravljati, de bo temu ali unimu ſadu
ſlushila.
(Dalje ſledi.)
Zerkve na Krajnſkim.
Pri ſ. _Petri v Ljubljani_ ſo k prasniku ſvetih apoſteljnov Petra in
Pavla letoſi poſtavili _nov tabernakel_, kteri v naſhi ſhkofii po ſvoji
vrednoſti in po mojſtrovſkim delu, sunaj marmoroviga tabernakelna pri ſ.
_Jakobu_ v Ljubljani, nima lahko para, in zhes dva tavshent goldinarjov
veljá. Obrasil in is mezeſnoviga leſa sdelal ga je v podobi oſem zhevljev
viſoke, na oſmih ſtebrih joniſhkiga reda ſtojezhe kúple _Matevsh Tomiz_,
podóbar v _Shent-Vidu_ nad _Ljubljano_, in vſiga od ſpredej s tompakam
od sadej pa s meſingam, obojim v ognji poslazhenim, preblekil, kapitele
is meſinga vlil in poslatil _Matevsh Schreiner_, paſár (girtlar) v
_Ljubljani_. Sadej je ta latinſki napiſ vſekan: «_Pod Antonam Alojsiam,
ſhkofam in knesam, Matevsham Svetlizhizh fajmoſhtram, ⸲Silveſtram Homan
in Mihelam Ambrosh, kljuzharjama, ga je sdelal Matevsh Tomiz, preblekil
in poslatil Matevsh Schreiner v letu 1843._» Obeh mojſtrov delo vſi
umetni in na take dela saſtopni moshje hvalijo.
Istroſhke sa tabernakel in sa preslazhenje vélziga gipſaniga altarja,
ktero delo je _Ferdinand Mazhek_, _slatar v Ljubljani_, prevsel in lepo
sdelal, ſo preſkerbeli s pomozhjo nekterih drusih dobrotnikov farmani
ſami. Tako je zerkev ſ. _Petra_ ena nar lepſhih in prijasniſhih zerkev
Ljubljanſkiga meſta, po podobi zerkve ſ. Petra v Rimu sidana in lepo
smalana, ſkos hvale vredno ſkerb goſpodov fajmoſhtra in kljuzharjov
ſpet imenitno olepſhana, in more vſakimu domazhimu in ptujimu obiſkavzu
dopaſti, ker ſe ſme rêzhi, de marſiktero imenitno meſto nima tako lepe
zerkve.
* * * * *
⸲Sploh govoriti ſe bo tudi teshko najdila deshela, kjer bi ljudjé sa
veliko in lepih zerkev toliko veſelja imeli in toliko ſtorili, kakor na
Krajnſkim. To prizha sa njíh dobriga duha in sa njih dobro voljo ſvoje
zerkve, kolikor je mogozhe, olepſhati. Zhe ſe per vſim tém ſemtertje
najde kaka zerkev, ktera saſtopnim in umetnim moshem nozhe s vſim
dopaſti, tega niſo ſami plazhvavzi, _ampak vezhi del le delavzi krivi,
kteri ſvojiga dela ne saſtopijo_. Nad sidarji in njih polirji ſe, kar
njih delo sadene, ſhe nimamo ravno toliko pritoshiti; sakaj oni sidajo
vezhidel po planu, kteriga morajo poprej goſpoſka in na to umetni moshjé
poterditi. Veliko vezh pravize pa imamo ſe pritoshiti nad tiſtimi
delavzi, kteri notrajno zerkvéno orodje, altarje, ſtole, prishnize,
ſpovednize, sakriſtijſke omare i. t. d. delajo; sakaj te rezhi ſo po
nekterih zerkvah, deſiravno morebiti drago plazhane, vender ſkashene, ne
toliko savoljo ſlabiga, kakor savoljo nesaſtopniga déla.
Nam ſe sdi, de bi ne bilo nepotrebno v teh novizah kljuzharjov in drusih
zerkvenih mosh nekoliko poduzhiti, kako naj takrat, kadar ſe v njih
zerkvi kaj noviga déla, ſkerbé, de bo to, kar ſe naredi, sareſ lepo,
de bo vſim ljudém, to je kmetam in drugim saſtopnim in umetnim moshem
uſhezh; de ſe tudi sa zerkvéne rezhi dnar ne bo po nepotrebnim ali po
neſpametnim troſil. Pred vſim drugim ſe nam sdi, de je treba govoriti od
_podobarſkiga_ ali _piltavarſkiga déla_.
(Dalje ſledi.)
Domazha ſkuſhnja.
(_Is Rupe na Gorénſkim_:) Na _Rupi_, bliso Krajna, ſo nekteri kmétji
komaj ajdo poſjali, ſe je po velikim deshju po njivah taka ſkorja
naredila, de ajda, tako rekozh sabita, raſti sazhéti ni mógla. Vſi
ſo puſtili ajdo in njive, kakorſhne ſo bile; — nék umen mósh jé pa
prevdaril, de ſkosi terdo ſkorjo ajda pognati ne more. Kaj je ſtoril?
Deſi je ravno ajda she kal naredila, _je vunder ſhe enkrat njivo preoral
in prevlékel_ in veſelje imá, de njegova ajda na zelim Rupniſhkim polju
nar lépſhi ſtoji; druge ſo pa ſlabe in redke. —
Zhe tudi to ravnanje nizh noviga ni, pa je vunder veliko kmetov, ki ne
vejo, de je gotovo dobro in v mnosih ſkuſhnjah vterjeno, de ſe njive po
ſetvi, zhe desh vſjano shito sapêre in ſe po tem v vrozhini ſkorja po
polju naredi, _preorjejo_ ali ſaj _prevlézhejo_.
Nékaj sa ſtrojbarje.
⸲Strojbarjem, kersnarjem in tiſtim, ki ſe s ſtrojbarſkimi in kersnarſkimi
rezhmí pezhajo in ſe vezhji del ſmerekoviga lubja in jeshíz poſlushijo,
samorem is ſvoje ſkuſhnje povedati, de ni ſamo ſmerekovo lubje, temuzh
tudi verbovo sa zhreſlo dobro. Verb veliko in urno ob vodàh in na mokrim
ſvetu sraſte, ktere v butarah s lubjem vred sa kurjavo imajo; tudi
jerbaſe in pleteníze is njih pletó; pa lubja od mladík ne porajtajo
in ſhkóda je, de to ljudjé is nemar puſhajo. Ne le lubje od debla,
temuzh tudi od mladik in perje je dobro sa ſtroj, zhe ſe ob takim zhaſu
napravlja in poſpravlja, ko ſe ſhe ni zhiſto isſhuſhilo.
Sa bolj debelo uſnje da tudi mezeſnjevo lubje dobro zhreſlo; pa takrat,
kadar ima nar vezh ſoka v ſebi, ga nar menj porajtajo. Opomniti ſe pa
mora, de je ſamo vnotrajna ſtran tega lubja slaſti, kakor vſaziga ſploh,
sa ſtrojbo pripravna; unajne hraſte ſe morajo, dokler ſhe lubje ni
rasſekano, odſtergati.
Tudi bresovo lubje je dobro, slaſti sa terdnejſhi uſnje. Smerekovi
ſtershi in lupine od divjiga koſtanja ſo tudi dobri, in teſhko ni, jih
veliko nabrati, ker ſe lahko klatiti dajo, kadar dosorijo. Sa temi pa
hraſtovje s ſvojo ſkorjo, s mladikami in s perjem vſe dá, kar je sa
ſtrojbo dobriga uſnja tréba.
Kako ſe is tega ali uniga lubja od imenovanih dervéſ zhreſlo pripravlja,
ſe vſak lahko poduzhí, in s veſeljem ſim pripravljen ali v piſmih ali
pa s beſedo vſaziga poduzhiti. She v letu 1826 v meſzu roshniga zvéta
ſim od tega v Dunajſkih novizah piſal in ſtrojbarji v moji ſoſéſki ſo
po ſrezhi tako ſtorili. Od takrat ſim s pomozhjo kmetov ſvojih blishnih
krajev to rezh tako daljezh dognal, de mi ſadaj hraſtoviga in verboviga
lubja toliko pripeljejo, de 20 do 25 tavshent teletnjin v letu vſtrojim.
Zhe bi ſe v vezh krajih naſhiga zeſarſtva taziga boljſhiga lubja sa
zhréſlo poſlushili, bi ſe tudi uſnje kmalo poboljſhalo in kmalo bi naſhi
ſtrojbarji unajnim kóſ bili.
J. Javernik,
vlaſtnik ſtrojbarſke fabrike
v Wilchelmsburgu v Avſtrii.
Zoperniza.
Pred vezh létmi ſe je bila mlada vidova is _Kraſa_ na _Pivko_ omoshila
in priſhla v neko vaſ ne slo daljezh od _Poſtojne_ na terdo kmetijo. Na
_Kraſu_ je od ſtarih zhaſov navada bila na ſpomlad vſe shita opleti in
_Kraſhovke_ ſo od nekdaj sa pridne plevize iméli; sakaj nobena ni per tem
delu pozhenila, kar sa gerdó dershé, temuzh ſkluzheno perpognjena ga je
zhverſto opravila. Tudi je kraſhka pſheniza v dobroti in zeni banaſhki
enako ſhteta. V Kraju pa, kamor je bila mlada vidova perpeljana, ni bilo
navade shita pléti. Njo je ſerze bolelo in milo ſe ji je ſtorilo, kadar
je vidila, de plevel shita preráſva in mori. Terdno je ſklenila po ſvoji
domazhi ſhegi shita opleti. Od ſvojih domazhih opravil in hiſhniga dela
ſe je po urah otergovala, poſebno v jutru sgodaj, in je vſe ſvoje shita
oplela. V kratkim zhaſu ſo sazhele nje popred blede shita ſ-zhernevati
k nje velikimu poveſeljenju, in ker je to od leta do leta ſtorila, ſo ſe
nje shita ozhitno v raſtvi, v klaſji in sernji od vſih drusih raslozhile.
Nje ſoſedinje, bodiſi, de ſo bile nevoljne noviga dela, ktero jim je bila
pokasala, ali bodiſi, de ſo ji bile nevoſhljive savolj njenih lepſhih
perdelkov, ali pa de ſo hotle le po shenſko nad njo ſi ſvoje jesike
bruſiti, — ſo jo zopernizo imenovale. «Na zopernije ſe mora saſtopiti» ſo
rekle med ſeboj, ker sna ſtoriti, de ſo nje shita lepſhi od vſih drusih
shit. Oh, de bi vender vſe Krajnize, de bi vſe ⸲Slovenke po zeli Iliriji
take zopernize poſtale! koliko vezh in zhiſtejſhiga in lepſhiga shita
bi ſe perdelovalo! ko bi ga ſlednja Ilirka s pletvijo le dva mernika
perdobila, ali bi ga ne dala zela Ilirija ſaj 400,000 polovnikov vezh?
⸲Slednji rasumni kmetovavez ſposna, de shitna pletev more veliko sdati,
in ſe bogato plazhati. Kar na njivi plevel shivesha pojé, tega shito
ne dobi; to je vender gola reſniza. Vezh ko jih is ene ſklede jé, mènj
na eniga pride. Plevel, ko njivo preráſe, shito duſhi in mori; ko ſe
pa s plevelam vun vershe in pokonzha, ne more vezh shitnim koreninizam
potrebniga shivesha kratiti; shito ſe srezhi, to je, pride bolj na dan
in ſe bolj ſponaſha. Dalej je preprizhana reſniza, de ſlednji semeljſki
ſad bolj shivo in zhverſto raſe, ko ſe v pravim zhaſu semlja okolj njega
sruſhi ali srahlja, de srak (luft), gorkota in mokrota loshej do korenin
pride. Ko bi ſe tedaj shita, poſebno kjer ſo mozhno plevelne, enkrat
ali ſhe zló dvakrat v pravim zhaſu, to je, preden v kolenza gredo, —
oplele, bi snalo to per 10 mernikih eniga, dva, ali ſhe zló tri mernike
pervrezhi. Kolikajn shita vezh! vſe pred 40 létmi ſim v ozhitnih novizah
bral, de v nekterih Angleſhkih krajih ſo shita po trikrat opleli, in to
s saupanjam, de bi jim toliko vezh pervergle in delo povernile. Na eni
njivi ſe sna 5 ali 10, pa tudi 20, ja ſhe zló 30 polovnikov perdelati.
Poleg shegna boshjiga je vſe na tem leshezhe, kako ſe gnoji in kako ſe
vſe druge dela ſtorijo.