[Illustration]
Kmetijſke in rokodélſke novize.
Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe.
=_Nᵒ_ 10.= _V ſrédo 6. kimoveza._ =1843.=
☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani
na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi
195 v ⸲Salendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih
ne dobivajo po poſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl.;
prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa
zelo leto 2 fl. 30 kr., — sa pol leta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k. poſhtah
ſe snajo dobiti.
Nóvim Slovénſkim novizam!
Dobro jutro! Bog te, ſprim’ daníza!
⸲Si vondèr she enkrat saſijala,
De Slovénſka ſe sbudi modriza,
In ne bode vedno terdno ſpala?
Dolgo vſi Slovénzi hrepeneli
Po sheljeni têbi ſo vodnizi,[1]
Meſze, tjedne, dneve, ure, ſhteli, —
Up ſvoj ſpolnjen vidijo v reſnizi.
Kmetu, rokodelzu ti ſvetíla
Per ſtanú njij[2] rasnih opravílih;
Mu kasala pota boſh, pravíla[3]
Per ſhtevílu njega del obílih:
Nógradniku ſnáshiti, ſaditi,
Bóljſhati, poshlahtnovati terte;
Pléti, okopávati, kolíti,[4]
Oshivljáti nógrade saterte
Vſazimu boſh ſvétovala svéſto,
⸲Stan polájſhati ſi marſkdej ſítin;
⸲Se poſtaviti na bolji méſto,
Bodi mosh ſi tudi she ſlavítin.
Kmétizhi! sbudite ſe is ſpanja!
Rokodelzi, obertniki tudi,
Glejte! sárija tàmò odganja,
Vſak sa nóvim, boljim ſe potrúdi!
Sa sornízo to sveſtó hodíte,
In mèglè nozh sad bi ſtala goſte;
⸲Svita, luzhi njene ſe dershíte, —
Prave sgréſhili ſtèsè ne boſte.
Krájnizhan.
_Pojaſnjenje._
[1] to je: ki vodi.
[2] Kje ſe ſliſhi u deshêli 2. in 4. dualſki padesh _nju_, _nji_, tudi
med ljudſtvam? Kar jes morem vediti, nikjer. ⸲Sliſhi ſe pa na viſózim
Gorenſkim (okoli Radolze) natánko _njij_, _njíji_, tudi zlo _njíju_,
_njíjo_, kader ta beſéda ſama (abſolu) ſtojí: kakor _njij_ ſtan, _njij_
glava, _njij_ ſvèt, zhiga je ta dnar? _njíju_, _njíjo_.
[3] _pravílo_, ali regelza.
[4] _kolíti_, ali u nógrad kôle, kolevjè saſajati.
Nauk,
kakó shido perdelováti, ali nauk, kakó murve ſaditi in shidne zherve ali
goſénze srediti.
Ljubi moj kmet! Po tem, ko ſi v ſpomladi polje obſejal, nograde obdelal,
imaſh od ſ. Florjana do kréſa lép zhaſ, ki ga ne moreſh sa nizh boljſhiga
oberniti, kakor shidne goſénze paſti in shido perdelovati, kar ſe ravno v
tem zhaſu da ſtoriti, ter sató:
1. Ker ti to _velik dobizhek_ obéta.
2. Ker to délo _nizh teshk_o ni, poſebno perve tjédne, ko ſo zhervizhi
ſhe bolj majhni, ampak ſhe le sadnje 14 dni, ko she vezhi sraſtejo; sakaj
okoli 30 dni terpí vſe to délo in nizh vezh ne.
3. Ker ti sató skorej ni tréba _nizh dnarjev potroſhati_, rasun kakſhne
krajzerje sa zhervno ſéme.
4. Ker shido prez lahko _prodaſh_ in imaſh v 6 — 7 tédnih she dnarje v
moſhnji sa ſvojo pridno ſkerb, kar ſe per vinu in shitu ne sgodí, ki ſe
doſtikrat teshko in ſlabo prodá.
5. Ker velíko _vezh dnarjev s tem v kratkim perdobiſh_, kakor sa ktero
rezh bodi, in kakor tvoj ſoſed, ki ima morebiti boljſhi njive, zhe ſi teh
30 dnéh priden in shidne goſénze prav ſkerbno paſeſh.
6. Ker vſe to delo _tvoja shena, kaka ſtara mati in otrozi opravijo_, in
dobiſh is téga lahko vſe, kar ti je sa davke, zhevle in ſol potreba.
7. Ker ti ni tréba od tega perdelka _ne deſetíne ne gorſine opravljati_,
in ti murve vezh dajo, kakor vſe drugo ſadje, ki ga imaſh.
8. Ker ti tvojiga perdelka, zhe kolikaj varujeſh, _ne more lahko kaj
vseti_, kar ſe pa na polji in v nogradih lahko sgodí.
Zhe pa hozheſh shidne zherve srediti in shido perdelati, moraſh ſkerbeti.
a. _sa potrébno paſho_, to je, sa doſti murv, kterih perje je
paſha sa shidne goſenze ali zherve.
b. _sa kozho ſvetlo, ſuho in zhedno_.
d. _sveſto takó, kakor ti bom povédal, zherve rediti, in v vſim
ravnati ſe_.
Poſkuſhnja _v nemſhkim Gradzu, v Ljubljani_ in ſem ter tje _v nemſhkih_
deshelah je pokasala, de ſe tudi v naſhih krajih da lépa in terdna shida
perdelati; to je, povſod, kjer murve raſti hozhejo. Murve pa tudi v naſhi
desheli ſkoraj povſod rade raſtejo.
Shida je laſhke in franzoſke deshele obogatila; tudi vaſ bi, zhe bi jo
perdelováti snali, in kar ſhe ne snamo, hotli nauzhiti ſe.
Zhe premiſlimo, koliko dnarjev gre sa shido is naſhe v ptuje deshele, in
pa lép dobizhek, ki ſkorej nizh ne koſhtá; in ki ſe v 30 dnéh lahko dobí,
naſ mora mikati téga perdelka lotiti ſe. Kar toliko drusih samore, sakaj
bi mi nè?
Pa pravijo: «_Lotili bi ſe, ako bi murve she eno leto sraſtle_.» Ali na
Laſhkim in Franzoſkim in v drusih deshelah, kjer shido perdeljujejo,
tudi eno leto niſo sraſtle, in tudi v naſhih krajih nogradi in drugo
ſadno drevje v enim letu ne doraſte; pa priden kmet vender nograde in
drugo ſadno drevje ſadi in kmalo ſad dozhaka. Perje ima vender vſaj murva
prej, ko drevje ſad, in is ſkuſhnje vemo, de murva prav oſkerbljena
hitrej raſte, ko drugo drevje. Imamo murve, ki ſo is ſemena sraſtle,
poshlahtnjene, ſhe niſo 7 lét ſtare, in ſo debeljſhi ko tvoja noga in she
zhes 5 ſeshenov viſoke.
De ſe pa k temu ravno takó lahkimu kakor dobizhka polnimu delu, ki ga
otrozi, ſtare shene in nadloshni in drusiga dela nesmoshni ljudjé lahko
opravijo, vnamemo, ſe pové, de ſe od kake ſrédne murve, ktera 150 ℔.
perja da, 3000 shidnih zhervov sredi, ki 10 ℔. galete ali jajzhik dajo,
in sa _vſak funt dobre galete_ ali shidnih jajzhik dobiſh lahko 40, 45
kr. _ali pa zlo_ 1 gl. Po tem takim da _ena ſama taka murva_ 6 — 10 gl.
gotoviga dobizhka, kar nobeno drugo dervo eno léto in poſebno v 30 dneh
ne dá.
Prejemite tadej nauk, kakó ſe da shida perdelovati in sh-njo velik
dobizhek v kratkim ſtoriti.