*Grozd*, *Gornik*.
*Gornik.* Prisel sem na Vas dom s posebnim opravkom. Ali bi ne mogel
govoriti z gospodicno Matildo?
*Grozd.* O, dà, dà . . . seveda, takoj, blagorodje . . Verjemite mi, ze
sem mislil, da je vse pri kraju. Zgodilo se je z mano nekaj cudnega . . .
Po tistem neumnem trenotku, ko mi je zavezal cevelj na levi nogi -- --
*Gornik.* Je bilo malo cudno, res . . .
*Grozd.* Dà, cudno je bilo; ko je zaprl vrata za seboj, je leglo náme,
. . . na prsa, na obraz . . . Takó so trenotki, sami ob sebi brezpomembni,
ki cloveka umorijo, a sam ne vé, kakó in zakaj . . . Od tedaj so moje
misli zelo plasne in zalostne. Glejte, skoro Vas ze nisem vec
pricakoval . . .
*Gornik* ({v zadregi}). Dà, dà . . in jaz bi tudi . . .
*Grozd.* Ali moj strah je bil neumen . . . Jaz nisem bojazljivec; v
svojem zivljenju se nisem bal nikogar. Bojim se samó, ce vidim kaj
novega. Kje naj primem? Kakó naj zgrabim? In v obrazu tistega blaznega
cloveka je bilo nekaj novega . . .
*Gornik.* Scuka ni blazen.
*Grozd.* Ne . . . ne zmirom. Casih je bil pameten in imel sem ga rad.
Mislim, da bi mu oprostil tudi zdaj . . . samó pride naj k meni . . .
Tudi placo mu povisam . . . gotovo, saj je drugace pripraven clovek . . .
*Gornik.* Ne verjamem, da bi se vrnil.
*Grozd.* Morda se vrne; jaz bi rad, da bi se vrnil . . . Ali zdaj, --
zdaj je vse dobro; vse je dobro zdaj. ({Iskreno, strese Gorniku roko.})
Vi, gospod Gornik, ste res imeniten clovek. Taki ljudje mi ugajajo,
oprostite . . . Takó premisljujem, ugibam ves bolan in vznemirjen . . .
»Ali pride . . ali ne pride?« In on, -- posten, znacajen clovek, hodi
svojo pot molcé in resno . . . brez velikih komedij, brez
sentimentalnosti . . . Vi niste frazêr, in to mi jako, jako ugaja . . .
*Gornik.* Dovolite, gospod doktor, Vase besede so skrivnostne . . .
*Grozd.* Ne jezite se, dragi gospod Gornik . . Pride mi redkokdaj, ali
kadar pride, pride z veliko mocjó. Nikoli se nisem govoril tako iskreno,
kakor to uro . . . Par dni so bili oblaki nad mojo hiso, ali komaj so
padle prve kaplje, -- ze se je zjasnilo . . Hvala, gospod Gornik! . .
({Se obrne v stran in se pogladi po celu.}) In se je zjasnilo . . . .
Bog vedi, nisem pil vina, a sem pijan . . To ni zdravo . . ({Gorniku.})
Dovolite torej, dragi gospod Gornik . . . ({Gre proti sobi na desni.})
Matilda!