*Grozd*, *Klander*.
*Klander* ({usluzno}). Dober dan, gospod doktor!
*Grozd* ({zacuden}). Dober dan! . . . Cemu prihajate k meni, kaj niste
pri Grudnu?
*Klander.* Jaz? ({Zamahne.}) Ah, prosim Vas! . . Kakó to, da bi bil pri
Grudnu? Nikoli nisem bil pri Grudnu! Kaj mi je do njega?
*Grozd.* Hm! hm . . . Ali mislite, da niso dobre njegove sanse? Ali
mislite, da se izpodtika, da se podira?
*Klander.* No! -- Slepar naj bi se bil, saj smo vsi sleparji, -- ali naj
bi ne bil neroden . . .
*Grozd* ({séde, radoveden}). Pravite, da je neroden? Kakó pa se je
izpodtaknil?
*Klander.* Neroden je. Kaksna je bila njegova revolucija? Vstal je in
zakrical, ljudje so poslusali . . . a nato séde in pije svoje pivo, kot
da bi se nic ne bilo zgodilo . . . Blamiral se je . . . Kadar se kaksna
stvar zacne, se ostane pri stvari . . . Jaz se napósled nic ne zanimam
zanj . . Naj dela po svoji pameti!
*Grozd* ({vstane}). A kakó, razlozite mi -- -- Ta rec me nenavadno
zanima . . .
*Klander.* Ni nic, se ne da natanko razlagati; omagal je; kri se mu je
ohladila; prijel je ter izpustil . . .
*Grozd* ({zamisljen}). Hm . . . omagal je . . .
*Klander.* Nima tiste velike enerzije in spretnosti se celó ne . . . Ze
je drzal Gornika za komolec, pa se mu je izmuznil, na lepem se mu je
izvil iz rok . . . Vi ste vse drugacen moz . . .
*Grozd.* Jaz? . . . Mislite, da imam tisto veliko enerzijo? . . .
*Klander* ({smehljaje}). In spretnost . . . Prisel sem na tihem,
gospod doktor, nanagloma, da me ne prehité . . . Castitam Vam, gospod
doktor . . .
*Grozd* ({v zadregi, vznemirjen}). Hvala! . . . Toda dovolite --
*Klander.* Seveda, seveda . . . ali jaz nimam nobenih skritih misli . . .
Preprican sem, da boste rabili svoj vpliv samo v narodov blagor. Toda
spretno ste ribarili . . . Jako dobro ste ga zalotili . . No, Vasa
necakinja je lepo dekle, -- zakaj bi je ne vzel? To je povsem
razumljivo . . .
*Grozd.* Ah da . . . da, tako je torej . . . in Vi ste se zato pozurili
. . . ({Hipoma bolj energicno in dostojanstveno.}) Jaz nisem nic
ribaril, gospod Klander. To je prislo, kakor pride med mladimi ljudmi.
Vi ste ze od nekdaj navajeni tistih posebnih izrazov . . Hvala za
castitke, gospod Klander. --
*Klander* ({ponizneje}). Nisem Vas mislil zaliti, gospod doktor! Govoril
sem iskreno, kakor s starim prijateljem . . . Ali zagotavljam Vas: z
Grudnom nisem imel nikoli nic opraviti. Niti brigal se nisem zanj . . .
*Grozd.* Dobro, -- nic Vam nisem ocital . . . In ljudjé govoré zelo o
tej stvari?
*Klander.* O kateri stvari, gospod doktor?
*Grozd.* No . . . o Gornikovi zenitvi . . .
*Klander.* Govoré tako na tihem . . . zasumelo je po mestu . . .
*Grozd.* Dobro, dobro . . . ({Hodi po sobi.}) Hvala, gospod Klander . . .
*Klander.* Oprostite, gospod doktor, da sem Vas vznemirjal, in bodite
uverjeni, da je moja udanost trdna in iskrena.
*Grozd.* Dobro, dobro . . . Z Bogom, gospod Klander. -- ({Klander
odide.})