*Gornik*, *Grozd*, *Scuka*.
*Grozd.* Lepo druzbo ste imeli.
*Gornik.* Dà, dà, dà . . . Oprostite, da se malo poskropim; vroce mi je
. . . ({Odide.})
*Grozd.* To je satan! Kdo bi si mislil? Naravnost k njemu pride. Ali je
prepozno, dusica, prepozno . . .
*Scuka.* Res, prepozno je . . . zdaj je ze vse skupaj prepozno . . .
*Grozd.* Nase mreze so bile solidnejse. ({Gornik se vrne; Grozd vzame
papir iz zepa.}) Ali ste citali? Kaksni komedijanti! Gruden tega ni
pisal . . rajsi njegova zena. In s tako gnilo vádo lovijo svoje
piskurje! Mi jim bomo zapeli! Mi jih bomo navrtali z drugacnim svedrom
. . . Kaj mislite, gospod Gornik? Zdaj prihajajo nasi dnevi! In Vi,
Scuka, pripravite se brz na odgovor! Ta »poziv na narod« se mora
osmesiti, raztrgati . . . Vi znate take recí. Brez pardona, kar z
gnojnico po njih, da bodo smrdeli sto klafter naokoli . . .
*Gornik.* Kaj mislite res nadaljevati to rec?
*Grozd.* No, prosim Vas, kakó pa naj jo zdaj pustim pri miru? In, ko bi
mogel, ne bi hotel. Ne, ne, -- ravno zdaj se cutim zdravega in
imenitnega, kot se nikoli. Sele, kadar vidi nasprotnika, spozna clovek,
da je mocán. Kaj so mislili? V svoji neumnosti so zakopitali po meni, pa
naj kopitajo brez nehanja, razkopítnili me ne bodo . . . Ali imate vina,
gospod Gornik?
*Gornik* ({med vrati}). Peter! -- Prinesi vina!
*Grozd.* Za ta cas prevzamem gnojnico jaz sam. Nekaj lepega je v
psovanju in zabavljanju. Ali ne v tihem, mezikajocem, kakor je Vasa
navada, Scuka. Vi se smehljate, kakor bi hoteli reci: »To Vam je tepec,
to vam je kujón!« -- toda ne recete! No, treba je reci, -- zakaj prvi
pogoj postenemu zabavljanju je jasnost . . . . ({Sluga prinese
steklenico, Gornik natoci.}) Bog Vas zivi, gospod Gornik, stari
prijatelj! Vi ste nasa opora in nase upanje v tem krasnem boju . . .
*Gornik.* A za kaksne reci, oprostite -- --?
*Grozd.* Za narodov blagor seveda . . .
*Scuka.* Pridrzimo besede, ki so v navadi.
*Grozd.* Takó je. -- Jutri spustimo med ljudi proklamacijo. Ali nic
medlega in slabotnega. Kdor govori, naj govori glasno in razlocno.
({Scuki.}) Poiscite tisti stari program ter ga pogrejte. V programih je
nekaj slovesnega in slovesnost deluje na ljudi. ({Scuka vstane.})
*Gornik* ({Scuki}). Ali boste pisali to proklamacijo . . .
*Scuka.* Seveda bom pisal . . . proklamacijo . . .
*Grozd.* Torej tisti stari program!
*Gornik.* Na svidenje, gospod Scuka! ({Scuka odide.})