*Gruden*, *Grudnovka*.
*Gruden* ({vzame klobuk in palico z divana}). Pazi, Helena!
*Grudnovka.* Hm?
*Gruden.* Jaz ne maram tega cloveka . . . . Gornika . . .
*Grudnovka.* Ti tudi ne?
*Gruden.* Ne! . . .
*Grudnovka* ({hipoma resno}). V teh casih pac ni treba, da bi mi
prihajal se s takimi neumnostmi. Vidim prav dobro, kaksna budalost te
vznemirja, ali to ni na cast . . . ne tebi, ne meni . . .
*Gruden.* Dovolj je, da ga ne maram.
*Grudnovka.* Takó, ti ga ne maras?
*Gruden.* Kakor sem rekel.
*Grudnovka.* Pustimo torej vso to stvar pri miru.
*Gruden.* Od njega ni odvisno, -- da stojimo ali pademo.
*Grudnovka.* Pred par dnevi si govoril, da je od njega odvisno, --
*Gruden* ({s tihim gnjevom}). Ti si brezobzirna.
*Grudnovka.* Pustimo torej vso to stvar pri miru.
*Gruden* ({po kratkem odmoru}). Pazi, Helena.
({Grudnovka skomizgne z rameni; Gruden odide.})