*Grudnovka*, *Scuka*.
*Grudnovka* ({séde za mizo v ospredju in povabi Scuko, da séde}). Vam se
zdi torej umazano vse to?
*Scuka.* In smesno.
*Grudnovka.* Imate prav. Ali dihati je treba tisti zrak, ki je cloveku
na razpolago.
*Scuka.* Gotovo; riba zivi v vodi in zaba v mlaki.
*Grudnovka.* Zato je nespameten, kdor ni zadovoljen s stvarmi, kakorsne
so. Vi samí niste nic boljsi od nas, -- razlocek je samo ta, da ste
nezadovoljni; a to Vas ne opravicuje.
*Scuka.* Motite se, milostiva, jaz sem jako zadovoljen. Imam samó napako
od rojstva: moj nos je namrec jako fin in ne prenese veliko. Ce si
zatisnem nos, sem v stanu, da napravim najvecjo lumparijo.
*Grudnovka.* Bodite odkritosrcni in pustite ironijo. Rada bi Vas
slisala, kakó govorite naravnost iz srca.
*Scuka* ({s posebnim povdarkom}). Ali me niste slisali nikoli?
*Grudnovka.* Dà . . . to je bilo zdaj naravnost iz srca! . . . . In Vi
se spominjate se zmirom, se zmirom na tiste lepe case?
*Scuka.* Pustimo jih pri miru. Ce bi se jih zdaj dotikali, bi jih
omazali, in skoda bi jih bilo. Od tedaj se je spremenilo veliko.
*Grudnovka* ({nekoliko ironicno}). Povejte mi, -- ali ste me ljubili v
resnici?
*Scuka* ({vstane, nekoliko vznemirjen}). Pustite pri miru tiste case.
Zame so ostali taki, kakorsni so bili, brez grenkosti in brez hinavstva.
Ne pripovedujte mi jasno, kaj se je zgodilo pozneje. Jaz cutim na tihem,
koliko je bilo zraven lazi in razocaranja, -- ali shranil sem tiste case
z vso ljubeznijo v svojem srcu, in nihce se jih ne sme dotikati. Vi,
milostiva, najmanj . . .
*Grudnovka* ({po kratkem odmoru}). To so bili tisti casi . . . takrat
ste bili idealen clovek . . . v tistih casih . . .
*Scuka.* Dà, in ostalo mi ni drugega iz tistih casov nego fraze. Od teh
zdaj zivim . . . ({S premenjenim glasom.}) Glejte, kakó je dobro, ce je
bil clovek idealen. Kar je bilo lepega in resnicnega, je sicer izginilo
za zmirom, toda plasc je pustilo v sobi. Besede so ostale, tiste fraze
namrec, ki so dandanes nase svetinje in vse nase bogastvo.
*Grudnovka.* Ali prosim Vas, kaj pa hocete brez fraz?
*Scuka.* Res je, vsak upor bi bil neumen in brezvspesen. Tiste lepe
besede, ki so nekdaj nekaj pomenile, in ki so zaradi tega uzivale
opraviceno spostovanje, so zdaj samo se fraze; spostovanje pa je ostalo
in kdor te fraze zasmehuje, je izdajalec razlicnih idej, svetinj, in
tako dalje . . .
*Grudnovka.* To naposled ni taka nesreca. Ljudje zive, kakor so ziveli
in fraze ne skodujejo nikomur.
*Scuka.* Skodujejo, ubijajo! . . . Laz ne ubija s kolom, ali plazi se po
zilah, kakor strup, pocasi in oprezno, ne opazi se, kako deluje . . .
Ali mislite, da je res mogoce se dolgo ziveti v takem zraku, -- tako
polnem lazi in fraz, da se ne vidi preko ceste? -- Po takih dneh
prihajajo viharji.
*Grudnovka.* A Vi zivite vendar, -- Vi delate sami te fraze, Vi jih
propagirate, Vi jih branite; ravno Vi, nas imenitni zurnalist, prasite
po cestah, da se dviga cez hise . . .
*Scuka.* Prah me zaradi tega nic manj ne grize v oci . . . ({Vstane.})
Zanicujete me po pravici: jaz sem nesrecen clovek. Kdor je dandanes
nesrecen, je zanicevanja vreden. Treba je samo pripogniti koleno, samó
sladko smehljati se je treba . . . nic drugega. In nicesar ne sme clovek
videti in nicesar si ne sme zeleti . . . Ali jaz vidim, kakó gremo vsi
skupaj navzdol, v neskoncno blato, jaz vidim, da so nam lazi in fraze
vzele se tisto malo, kar smo imeli dobrega in krepkega v sebi. Kdor bi
gledal to zivljenje od dalec, bi se mu smejal; kdor ga mora ziveti in je
posten, je najboljse, da se obesi . . . Nicesar si ne sme clovek zeleti,
nicesar zeleti! . . . Ali jaz bi rad gledal ljudi, ki bi govorili brez
strahu in brez ozirov in brez sebicnosti; rad bi gledal ljudi, ki bi
pljunili pod mizo, predno bi izgovorili eno tistih fraz, od katerih zdaj
zivimo in ki so cilj in konec vsega nasega neumnega in brezpomembnega
delovanja . . . In to bi vendar ne bilo tezko, ne bilo bi takó tezko!
-- Samo oci bi bilo treba odpreti . . . Nic drugega bi ne bilo treba: --
samo oci odpreti, dokler jih prah popolnoma ne zaprasi . . . Zrak bi se
izcistil, in mi vsi bi dihali . . . . dihali . . . . ({Z mirnejsim
glasom, po kratkem prestanku:}) No, dalec je do tega . . .
*Grudnovka* ({nekako v zadregi}). To je vsekakor . . . interesantno . . .
*Scuka.* Dà . . . interesantno je . . . Oprostite milostiva, ali niste
zeleli nekaj posebnega?
*Grudnovka.* A zakaj Vi ne odprete oci?
*Scuka.* Oprostite, ali niste zeleli nekaj posebnega, milostiva?
*Grudnovka.* Zakaj Vi ne izcistite zraka?
*Scuka.* Ali mislite, da sem govoril fraze?
*Grudnovka.* Ne, tega ne mislim.
*Scuka.* Prosim Vas, mislite si to! -- Jutri namrec zopet sédem, da
izlazem svojo vsakdanjo laz o narodovih idealih . . .
*Grudnovka.* Pridite k nam!
*Scuka.* Salite se, milostiva.
*Grudnovka.* Nikakor ne. Pridite k nam, pisali boste svobodno, po svojem
srcu.
*Scuka.* Bi mi ne bili hvalezni . . . Ali veste, zakaj je pes zvest
svojemu gospodarju?
*Grudnovka.* Kam spada to?
*Scuka.* Ker je navajen njegove palice. Navajen je njegove metode in na
metodi je veliko lezece . . . ({Séde}). Ako Vam je prav, milostiva,
preidiva k stvari . . .
*Grudnovka.* Povejte mi iskreno, kakó sodite o tem nasem razdoru? Ne
verjamem, da bi se v resnici navdusevali za svojega sefa.
*Scuka.* Res, ne navdusujem se za nikogar.
*Grudnovka.* Cuden politik ste. Narod se razdeli na dva tabora, in Vi
ostanete hladni . . .
*Scuka.* Ali prosim Vas, milostiva, -- kaksen narod pa se je razdelil?
Kóga briga to, ce je doktor Grozd razzalil Vasega soproga?
*Grudnovka.* Imate cisto posebne nazore . . . A trditi ne morete, da bi
bil Grozd cisto posten clovek -- --
*Scuka.* Nikoli nisem trdil tega.
*Grudnovka.* -- in da bi bil torej odpor proti njemu neopravicen! . . . .
({Zivahno.}) Glejte, na tak nacin je v nasi stvari vendar nekaj
lepega, obcekoristnega. Ce sodite trezno, morate celó v nekem oziru
odobravati nase delovanje. Morali bi nas naravnost podpirati, -- ne
ocitno -- --
*Scuka* ({s prikritim gnjevom}). Ah . . .
*Grudnovka* ({hitro}). Ne, prosim, nikar me napak razumeti . . . . A
storite lahko malenkost, ki bi za Vas ne bila necastna, in ki bi ne
skodovala nikomur. Vsa stvar bi se izvrsila cisto naravno, brez hrupa;
nihce bi ne imenoval Vasega imena . . . .
*Scuka.* Prosim, razlozite! --
*Grudnovka.* Pred par leti je menda umrl v neki zakotni vasi clovek, ki
je bil jako zenijalen, samó da ni znal ziveti. Zdaj je pozabljen. A da
je pozabljen in da je umrl v ubostvu, je kriv kolikor toliko doktor
Grozd . . .
*Scuka.* To, mislite, da je tisti clovek, ki ste ga imenovali nekoc
pijanega reformatorja.
*Grudnovka.* Da, reformator je bil, in zivel je ekscentricno. Pisal je
knjige, ki niso bile nikoli tiskane; zaradi edine stvari, ki jo je dal
natisniti, ga je spodil Grozd iz sluzbe ter ga unicil enkrat za vselej.
Ali je resnica?
*Scuka.* Lahko bi bila resnica, toda ljudje ne vedó, ali je resnica ali
ne. Vsaka stvar na svetu ima dokazov za in proti, kakor je ze ravno
clovek, ki se ukvarja z njo.
*Grudnovka.* Vi imate njegova pisma iz zadnjih casov?
*Scuka* ({zeló hladno}). Pravijo, da je pisal pisma.
*Grudnovka.* Torej nocete?
*Scuka.* Oprostite, milostiva! -- ({Oba vstaneta.})