*Prejsnji* brez *Matilde*; *Grozd*, *Gornik*; za njima *Gruden*.
*Grozd* ({zaupno Gorniku}). Svojo zeno bi Vam prodal. Cisto gotovo;
vzdignite ga na svoje rame, in on Vam proda svojo zeno. Jaz sicer nimam
nobenih predsodkov o njegovi zeni, toda svarim Vas.
*Gornik.* Svojo zeno, pravite?
*Grozd.* Slepar je, kakor sem Vam povedal. Plazi se, voha, mezika;
clovek bi mislil, da dela komplimente, pa jih ne dela, temvec obrekuje.
*Gornik.* Komplimentov Vam ni delal.
*Grozd.* Ah! . . . On je torej govoril! Prosim Vas, oprostite,
blagorodje, kaj je govoril?
*Gornik.* Ali dovolite vendar, meni je to vse popolnoma neumevno. Kaj
sem Vam storil?
*Grozd.* Prosim, blagorodje?
*Gornik* ({mirno in dobrodusno}). Kaj sem vam storil, da me preganjate?
Prisezem Vam, da se necem vtikati v javno zivljenje.
*Grozd.* Gotovo, blagorodje, se tudi ne bi spodobilo, da bi zastavljali
svoj vpliv, svojo neomadezevano osebo za take -- oprostite -- svinje,
kot je tale Gruden.
*Gruden* ({se jima pridruzi; Scuka, Siratka, Grudnovka blizu njih;
Mrmoljevka sedi za mizo s Stébelcem}). Oprostite, blagorodje, da Vam v
tisti vazni stvari . . . .
*Grozd* ({potegne Gornika za seboj}). Poznamo tisto vazno stvar! --
*Gruden.* Katero vazno stvar, oprôsti prijatelj, katero vazno stvar? . . .
*Grozd* ({se z vecjim povdarkom}). Poznamo mi tisto vazno stvar!! --
Kakor sem Vam dejal, blagorodje, -- Vi se ne poznate razmer in ne
poznate ljudi -- varcujte s svojo blagohotnostjo! . . .
*Gruden.* Na kóga je to bílo, prijatelj; ali bíjes name?
*Grozd.* Nisem govoril s teboj, prijatelj!
-- ({Drugi vsi umolknejo ter poslusajo, Scuka sloni ob mizi, Stébelce
sedi; Kremzar in Siratka se priblizata; Mrmolja in drugi prepadeni;
Grudnovka sedí zraven Scuke, obrnjena z vsem telesom od mize proti
Gorniku itd.}) --
*Gruden.* Povem ti jako mirno, da si vnaprej prepovedujem take
dvoumnosti, -- a Vas, blagorodje, svarim prijateljsko in nesebicno pred
ljudmi, ki mislijo samo na svoje umazane koristi.
*Grozd.* Na koga je to bílo, prijatelj, -- ali bíjes name?
*Gruden.* Nisem govoril s teboj, prijatelj. -- Da, blagorodje, ze pred
tednom dni, takoj tisti hip, ko ste se nastanili v nasem mestu, so
prezali na Vas, nastavljali so svoje mreze, -- in pod pretvezo razlicnih
izmisljenih sestdesetletnic --
*Mrmoljevka.* Gospoda . . . v imenu vseobcega blagra narodovega, posebno
se v imenu slovanske vzajemnosti. --
*Scuka* ({Mrmoljevki}). Silentium! . . . Zdaj gre za koristi naroda.
*Stébelce.* Oprostite . . . ne razumem docela.
*Grozd.* Blagorodje, ozrite se nanj; ali ni prebledel od pohlepnosti, od
zavisti?! Svaril sem Vas o pravem casu, in zdaj ga vidite.
*Gornik.* Ali prosim Vas, gospoda, zagotovljam Vas --
*Gruden* ({Grozdu}). To je brezprimerno hinavstvo, -- ali hinavstvo je
Tvoja natura! . . .
*Grudnovka.* Pavel!
*Grozd.* Blagorodje, ta clovek je blazen; zblaznel je od
pohlepnosti! . . .
*Gruden.* Od pohlepnosti!! -- Ti, ki bi hotel svojo necakinjo -- -- ej!
-- -- poznam te! . . . .
*Grozd* ({skrajno razjarjen}). Slepar! Slepar! Slepar!
*Gruden.* Zapomnite si to uro! -- Od tega trenotka je nas narod v dveh
taborih. ({Grè hitro proti izhodu; istotako Grudnovka.})
*Kadivec* ({naivno Grudnovki}). Milostiva, ali bi ga ne vzeli seboj?
*Grudnovka.* Izvolite?
*Kadivec.* Gornika.
*Grudnovka.* Gospod Kadivec!
*Kadivec* ({prestrasen}). Pardon! --
*Gornik.* Oprostite, jaz sem jako iznenaden.
({Matilda in Katarina iz obednice, obstojita med vratmi.})
*Mrmolja.* Zdi se mi, da je to eden najvaznejsih trenotkov v zgodovini
nazega naroda.
({Grudnovka in Gruden pri izhodu; Stébelce, Mrmoljevka itd. v zadregi in
preplaseni . . .})