*Grozd* in njegova zena; pri oknu *Scuka*, *Siratka* in *Kadivec*.
*Mrmolja* in *troje obcinskih svetnikov* v frakovih stojé resno in
svecano pred Grozdom, ki se zdí raztresen in nervozen.
*Mrmolja* ({nadaljuje slovesen govor}) . . . . . Takó je torej danasnji
dan -- dan veselja in svecanih obcutkov za ves nas mili narod, za vso
naso lepo domovino. Brez stevila hvaleznih src posilja danes ob Vasi
_sestdesetletnici_ vroce zelje k Vsegamogocnemu, da Vas ohrani se mnoga
leta tistemu narodu, kateremu ste posvetili vse svoje moci in zmoznosti
in kateremu ste darovali toli in tolikrat svoje osebne interese, svoje
telesno zdravje in svoj dusevni mir. Smelo recem, da lezi na vsem, kar
se je ustvarilo v teku zadnjih dvajsetih let velikega in blagoplodnega,
blagoslov Vasih rok, znoj Vasega truda. Po bozji previdnosti vstajajo
narodu v najtezjih casih nesebicni mozje, ki ga vodijo s krepko rokó
mimo vseh nevarnosti in preko vseh nezgod po poti napredka do zazeljenih
smotrov. Izmed teh moz -- in ne zadnji izmed njih -- je nas dr. Grozd,
-- ste Vi. Narod se cuti srecnega, da Vam more izraziti svojo globoko
zahvalo, svojo neomejeno udanost, cuti se srecnega, da Vas vidi po
tolikih viharjih, tolikih mukah se vedno cilega in mladega na braniku
narodovih pravic. Zatorej dovolite, da Vam zaklicem v imenu vsega naroda
-- v prvi vrsti v imenu mescanskega drustva in drustva hisnih posestnikov
-- ({Siratka vstane in zamahne z roko skozi okno}): Bog Vas ohrani Vasi
velespostovani rodbini in narodu nasemu, Bog Vas zivi se mnoga leta!
({Zunaj pod oknom burno klicanje: »Zivio!«})
*Grozd.* Presenetil me je . . ., ljubo presenetil ta nenadni in
nezasluzeni izraz narodove dobrohotnosti. Verjemite mi, da sem delal,
kolikor je bilo v moji moci . . ., da nisem gledal nikoli ne na desno in
ne na levo, ne na _svojo_ korist in sploh ne na zasebno korist tega ali
onega . . .
*Scuka.* . . . temvec na korist naroda.
*Siratka*, *Mrmolja*. Takó je.
*Grozd* ({s povdarkom}). Na korist naroda! ({Prekine svoj prejsnji
svecani ton; hladno.}) Sprejmite mojo iskreno zahvalo, v imenu mojem in
moje rodbine. ({Se obrne od Mrmolje; zeni v ospredju, hitro in manj
glasno:}) Jaz zahtevam, da se Matilda preparira na svojo ulogo, kakor se
spodobi. Oblece naj se dobro: vrat odkrit in gole roke! Oprede naj ga,
omrezi in ovije; Gornik je tepec. Pojdi! ({Katarina odide. Mrmolja in
drugi so se v tem pridruzili Siratki, Scuki in Kadivcu.})